Mesta z dušo
Igri domišljije dolgujemo več, kot si lahko zamislimo!
(C.G.Jung)
V igri domišljije opazimo lepoto trenutka, ranljivost in krhkost človeka, doživimo čudenje, mir, brezkrbnost, samoto. Glasba, umetnost, gozd, razsvetljeno okno ali preprosta regratova lučka lahko nahranijo naš notranji svet, ki je holografski: njegova moč je že v enem samem drevesu, mlaki na cesti, v orumenelem listu, v kapljici vode na koži.
Ne dvomim, da sta veličastje in lepota pritajeni v slehernem
drobcu sveta!
(W.Whitman)
----------------------------------------------
PRAGA, čoln (pogum)
Stoječa voda, močvirje, zamrznjena reka, viharno morje, spokojna modrina..., voda je odsev naše notranjosti, naše življenje kot dolga reka, kjer človek priveže čoln ali se spusti s tokom. Kdor ni premogel dovolj poguma, niha kot potapljajoči se čolniček v kalnivodi, njegove mladostne sanje so kot soj zarje na obzorju.
PRAGA, okno (zasanjanost v preteklost)
Praga, znova prebujena lepotica, okno s svetovljanskim razgledom, mesto, kjer je umetnost del življenja, preplavila je ulice in trge, da je meja med resničnim in imaginarnim skorajda zabrisana.
PRAGA, zelenje(vitalnost)
Narava je nujno potrebno zdravilo za škodo, ki jo človeku povzroča življenje v mestu.
PRAGA, park
Naš svet žari v barvah naše duše.
BUDIMPEŠTA (melanholija)
Zdi se, kot da je pravljična podoba mesta pravkar izstopila iz naših mladostnih sanj, ko so nemirne zgodbe naše domišljije še bile naša resničnost, ko se grobi obrisi sveta še niso zarezali v naše duše.
BENETKE, kanal (sla po ljubezni)
Benetke, mesto kjer so vsakršni užitki bili povzdignjeni do popolnosti, je danes le labirint obrabljenih kanalov, kjer osamljene nihajo gondole kot neme priče nekdanjih strasti.
DUNAJ (slava)
Dunaj še vedno živi v omotici nekdanje slave. V soju vijolične svetlobe, simbolu neizmerne, skorajda božje oblasti, se glorietta, simbol cesarske veličine, izgublja v vodi kot zbledela podoba nekdanje slave.
RIMINI, črne ptice nad mestom (propad)
Nekoč pomembno mesto rimskega imperija je tudi mesto razkola, ki so ga pokopali plemiški boji. Ptice in dramatično obarvo nebo visijo kot grožnja ali prekletstvo nad hišami in skorajda negibno, mrtvo reko.
GRAFITI (jeza)
V sivini povsem vsakdanje poti zažarijo barvna sporočila umetnikov ulice kot izraz jeze in razočaranj ob resnicah, ki jih večina morda raje ne bi priznala.
MARIBOR, oblaki (domišljija)
Domišljijski svetovi niso vezani na videz sveta. Le na oblakih fantazije plavamo svobodni kot ptice.
MARIBOR, bloki (pobeg)
V prenatrpanem okolju mest se zavemo svojega nesmiselnega beganja in dragocenosti našega edinega kotička miru, skritega globoko v nas samih.
GRADEC, čoln (samorefleksija)
Stoječa voda, močvirje, blato, usedlina, zamrznjena reka, ledena luža, viharno morje, spokojno jasna modrina...voda je odsev naše notranjosti.
PTUJ, (občudovanje)
V prenatrpanem svetu je mnogo podob izgubilo svoj čustven naboj, naše poglede prekriva mrena rutine. A še tako vsakdanjim prizorom lahko vlijemo čar novosti, če v znani pokrajini odkrijemo njeno dušo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar