dolgujemo več, kot si lahko zamislimo
(C.G.Jung)
Ko si povrnemo svoj instinktivni svet,
smo podobni zvezdanti noči: v svet gledamo
s tisočerimi očmi!
(C.P.Estés)
Doživljanje lepote je vedno psihološko pogojeno, slika neke pokrajine nam pomaga, da se zavemo določenih občutkov. Krajinske fotografije so zato kot naše notranje krajine.
»Fotografija je nekakšen duplikat sveta, ki je lahko celo bolj dramatičen od resničnosti same, če ga dograjuje domišljija«
(Susan Sontag)
Pravijo, da je najlepše potovanje v naši domišljiji. Slika neke pokrajine lahko podžiga naše navdušenje in nam pomaga, da se zavemo občutkov, ki smo jih morda prej doživeli le površno in bežno. Ker naše poglede pogosto prekriva mrena rutine, večkrat spregledamo pravo lepoto stvari, da ima vsaka pokrajina svojo dušo n.pr., in čar naše domišljije je, da najdemo najpopolnejši izraz zanjo.
Fotografija poteši poželenje, ki nam ga vzbuja lep kraj.
Lepota je minljiva. Fotografija pa je nekakšen duplikat sveta, ki je lahko celo bolj dramatičen od resničnosti same, ker ga dograjujejo naša občutja.
Krajinske fotografije so zato kot notranje krajine, ki lahko povzdignejo najbolj preprosto vsakdanjost, da postane ganljivo lepa.
Pravijo, da je fotografija najbolj realistična izmed umetnosti. Res je lahko le skupek citatov ali naš »memento mori«, lahko pa je pravi oblak fantazije, ki nam pomaga, da odkrijemo
skrito lepoto stvari.
Ni komentarjev:
Objavite komentar