Handcoloring-Ročno barvanje črnobelih fotografij

Danes, na pragu 21.stoletja, so se tehnične možnosti za izdelavo fotografij neizmerno izboljšalje.Z mnogimi postopki lahko manipuliramo končno podobo fotografije, zakaj torej v času skorajda neverjetnih tehničnih možnosti ročno barvati črno-bele fotografije?

Večina fotografov danes želi predstaviti svoj razmislek o svetu in sebi predvsem z izborom motivov in s tehničnimi manipulacijami, ki jim jih omogoča fotografska oprema ali računalnik. »Handcoloring« fotografija pa z različnimi nanosi barv omogoča avtorju izražanje bolj osebnega, nekega emocionalnega odnosa do motivov.Intuitivno izbrane barve, namreč govorijo predvsem o avtorju samem. Kaj naše oči »mislijo«, povemo že z izborom motivov, kaj občutimo ob tem, pa z dodatnimi nanosi barv: »Handcoloring« fotografija je zato nekakšna izpoved duše, morda celo nezavednega v njej. Obenem nam omogoča, da predstavimo nove, povsem individualno zasnovane interpretacije krajev, ki so jih morda fotografi na različne načine že velikokrat upodobili. Še tako znani motivi so lahko s »handcoloringom« povsem sveži in zanimivi.

Handcoloring nekoč in danes
V zgodovini je handcoloring tehnika bila sprva zgolj nadomestek za še neodkrito barvno fotografijo,nato tehnika redkih nostalgikov, ki so obujali stare postopke. V novejšem času pa je postala samostojna, zelo ustvarjalna tehnika, ki se spogleduje s slikarstvom.

Kako?
Handcoloring torej ni le tehnika fotografov, ki so nostalgično zagledani v preteklost, ampak avtorjev,
ki ne želijo le dokumentirati sveta, temveč spreminjati njegovo podobo v skladu z vzgibi iz svoje notranjosti. Bolj kot o svetu, govorijo o sebi, svojih občutjih in razpoloženjih, ki jim jih narekujejo izbrani motivi.